Umrli 2018

Janez Bele je nepričakovano umrl prvega marca, ko je ravno pričakoval, da bo zapustil bolnico. Dolgo se je boril z zahrbtno boleznijo, tudi precej težav je imel s srcem, nazadnje pa ga je med spanjem presenetila pljučna embolija. Zelo ga je potrla smrt sin Johannesa konec novembra, kar je verjetno tudi botrovalo poslabšanju zdravja. Rodil se je pred osemdesetimi leti v Vrhpolju pri Šentjerneju na Dolenjskem. Izučil se je za odličnega mizarja in ta poklic je potem opravljal do upokojitve. Leta 1962 je prišel v Nemčijo in si našel službo v Achernu. Ko je spoznal Eriko Vreg, se je z njo poročil. Dolga leta sta stanovala v Garmshurstu. Rodili so se jima trije otroci, hčeri Erika in Albina ter sin Johannes, ki je pred tremi meseci nesrečno umrl. Janez je skupaj z ženo Eriko redno prihajal k slovenski maši v Herbolzheim. Vedno sta se pripeljala dovolj zgodaj, zato nista nikoli zamudila. Včasih pa sta vmes prišla k slovenski maši še v Rauental.

Po upokojitvi je Janez rad zahajal v naravo, zlasti v gozd in nabiral gobe. Zadnja leta mu je bolezen to njegovo veselje preprečila, kar za človeka, ki rad zahaja v naravo gotovo ni prijetno. V družbi ni dosti govoril, kadar pa se je oglasil, je njegov glas učinkoval umirjeno in optimistično.

Bolečine ob slovesu od dragega moža in očeta nihče ne more odvzeti, gotovo pa jo lahko vsaj malo ublaži bližina in sočutje prijateljev in znancev.

Predvsem pa ne smemo pozabiti, da nam naša krščanska vera govori, da smo življenje dobili od Boga, ki nas je ustvaril in nas ob rojstvu poslal na ta svet, da bi v tej solzni dolini zaslužili drugačno, bolj srečno življenje brez konca. Dokler živimo na zemlji, se nam zdijo trenutki žalosti in vsega težkega dolgi. Kdor pa prestopi prag večnosti k Bogu, je vse minulo zemeljsko krajše od trenutka, sreča, ki nas čaka v nebesih pa neskončna. Zato pokojnim tudi jok dragih domačih ne spravi v žalost, ker že brez čakanja vidijo svoje drage pri sebi, pa čeprav bomo še dolga leta živeli

Zato se pravzaprav poslavljamo samo od Janezovih zemeljskih ostankov, njegova duša pa že živi v večnosti pri Bogu, kjer je lahko še bližje, kot v času zemeljskega življenja.

Dragi Janez, pridružil si se sinu Jančiju, spočij se v miru skupaj z njim pri Bogu. Pri njem bodo izginile vse težave in skrbi zemeljskega življenja.

pokojni Janez Bele