Slovenska župnija

Slovenska župnija v Mannheimu ima svoj začetek v letu 1964 ko je po končanem študiju v Rimu v Mannheim prišel za rednega župnika dr. Franček Prijatelj. Slovenske maše pa so bile občasno že od leta 1958 ko so začeli prihajati prvi Slovenci iz Slovenije, tedaj še skrivaj čez zastraženo slovensko mejo. V Mannheim, Lebach in druga mesta sta občasno prihajala dr. Janez Zdešar in dr. Franc Felc . Franček Prijatelj je  ob svojem prihodu zbiral naslove Slovencev, jih vabil k slovenski maši in jim pomagal tudi pri nemških uradih.

Besucher / obiskovalcev:

Napoved slovesnosti 9. septembra ob 11h v Vöhrenbachu v Schwarzwaldu.

Zlata maša g. župnika Stanka Gajška in 40. let slovenske maše v Vöhrenbachu

Ko je sedanji zlatomašnik, župnik Stanko Gajšek pred štiridesetimi leti zbral precej naslovov Slovencev v Schwarzwaldu, je leta 1978 začel redno mesečno slovensko mašo v Vöhrenbachu. Štirideset let  se še vedno vsak mesec zbiramo k slovenski maši. Tam je  največja slovenska skupnost v celotni slovenski mannheimski župniji, prihajajo pa tudi iz 50 in več kilometrov oddaljenih krajev. To je obenem tudi najbolj živa in aktivna skupnost v Mannheimski župniji. Vendar se tudi tam pozna, da se število Slovencev hitro zmanjšuje. Prišli smo v starostno obdobje, ko vedno več ljudi umira ali zaradi starosti ne more več priti. 

Lahko rečemo, da prihaja vedno tudi nekaj mlajših ljudi iz druge in tretje generacije. Vseh štirideset let imamo pri slovenski maši neprekinjeno ministrante. Ko eni odraščajo, pridejo mlajši in jih nasledijo.

Stanko Gajšek v Vöhrenbachu 2003

Biserna maša župnika Jožeta Cimermana

Gospod župnik Jože Cimerman je na praznik svetih apostolov Petra in Pavla 29. junija v častitljivi starosti 87 let maševal biserno mašo ob šestdeset-letnici mašništva. Ker so mu noge opešale, je maševal v domači sobi, a ni bilo nič manj slovesno, kot če bi bila slovesnost v cerkvi. Začetek jubilejne svete maše so naznanili zvonovi bližnje cerkve v Öflingenu in župnijske cerkve v Wehru. Z njim je somaševalo pet slovenskih duhovnikov: iz Slovenije od Svetega Jurija ob Ščavnici, iz Münchna, Augsburga, Frankfurta in Mannheima ter župnik nemške župnije. Veliko sobo, ki je na dan slavja postala kapela,   je napolnilo kar precej slovenskih vernikov, trije celo iz Slovenije, ter nekaj nemških vernikov, ki so zapeli pesem "Zlatomašnik bod pozdravljen". 

biseromašnik dviga kelih